Istanbul – V tem največjem turškem mestu so od 17. do 21. novembra 2011 potekali 4. mednarodni istambulski zborovski dnevi (4. Uluslararasi Istanbul Koro Gǘnleri). Organizatorji jih prirejajo, da bi razširili priljubljenost zborovskega petja v Turčiji, saj islamske dežele nimajo tradicije na tem področju.
Letos se je na festival prijavilo 16 turških zborov, dva italijanska, po en švicarski, švedski, poljski, grški in en slovenski: Ženski pevski zbor Petrol.
Pevke ŽPZ Petrol smo se v sredo, 16. novembra, v poznih večernih urah zbrale na Letališču Jožeta Pučnika. Nočni let iz Ljubljane v Istanbul nas je v dveh urah prestavil v drug svet. Organizator je na letališče, imenovano po prvem turškem predsedniku Kemalu Mustafi Atatürku, po nas poslal vodiča Alija in avtobus. Ta nas je neprespane, a polne želje po odkrivanju novega, odpeljal v hotel Taşlik na evropski strani mesta, tik nad Bosporjem. Tu je bivalo več sodelujočih zborov iz tujine (poleg nas še Poljaki, Švedi in Italijani). Hotel stoji blizu istanbulske Tehniške univerze (ITÜ), kjer je bil center festivalskega dogajanja.
Pozno popoldne smo se peš napotile proti Tehniški univerzi, kjer se je po dolgi zamudi v dvorani Mustafa Kemal začela otvoritvena slovesnost festivala. Po govorih organizatorjev, v katerih so med drugim vse udeležence lepo pozdravili in nam zaželeli prijetno bivanje v Istanbulu, je nastopil nizozemski profesor Wim van Herk, letošnji umetniški direktor festivala, in razglasil festival za odprt. Nastopil je čas za petje.
Slišali smo nastope treh zborov: dveh turških in švedskega Västgöta Nations Manskör Korgossarna iz Uppsale. Fantje odlično in odločno pojejo, oblečeni v frake in z majhnimi kravjimi zvonci okrog vratu. Imeli so izredno humoren vezni tekst in nasploh delovali nagajivo navihano. Sledil je nastop turškega zbora Ladies and Gentelmen Istanbul, ki izvaja predvsem glasbo londonskih in broadwayskih mjuziklov. Njihov navdušujoči nastop je bil poln mladostne energije in domiselne koreografije. Po koncu otvoritvene slovesnosti smo se vse zbrani ob prigrizku družili v preddverju dvorane, klepetali in izmenjali prve vtise.
V petek smo se dopoldne posvetile raziskovanju Istanbula, pri čemer seveda nismo izpustile največjih znamenitosti mesta: Hagie Sofie, Modre mošeje, dišavnega ali egiptovskega bazarja, palač Topkapı in Dolmabahçe, vožnje z ladjico po Bosporju, nakupovalne četrti Taksim, osvežitve v hamamu …
Po kosilu smo si malo odpočile, saj smo imele ob 20. uri na Tehniški univerzi svoj prvi nastop. Pred nami so peli Italijani (Coro polifonico Oschirese), nato pa smo Turkom in ostalim poslušalcem predstavile sedem slovenskih pesmi: ljudski Drumlco in Da bi jaz znala, priredbe ljudskih Rezijansko, Lipo ma Marico, Dajte novici na kolač ter priredbi popevk Ne čakaj na maj in Orion. Požele smo lep aplavz, nato pa poslušale še turški zbor Acapella Group 34 Koro. Po koncertu smo poklepetale z gospodom Boštjanom Skalarjem, konzulom za ekonomske zadeve na veleposlaništvu v Turčiji, ki nas je prijazno prišel poslušat.
Hkrati kot koncert, na katerem smo se predstavile pevke ŽPZ Petrol, so potekali festivalski nastopi še na drugih lokacijah v mestu. Žal nam je bilo, da nismo mogle slišati vseh zborov.
Vse dni festivala so ob dopoldnevih potekali seminarji in delavnice, povezane s petjem. Me smo bile prijavljene na tehniko zborovskega petja v dvorani Ilhan Usmabaş na Tehniški univerzi, ki jo je vodil že omenjeni umetniški direktor festivala, Wim van Herk. Delavnica je bila poučna, predavatelj zelo simpatičen.
Nastopile smo tudi v cerkvi Sv. Duha (St. Espirit Church-Harbiye). Cerkev je bila polno zasedena, poslušalci predvsem Turki. Zelo lep ambient in številna publika sta nam dala polet, da smo zapele z vso energijo. V povračilo smo dobile močan aplavz, poleg tega pa so nas pevci turškega zbora iz Ankare prosili celo za note nekaterih odpetih pesmi.
Festival se je končal v nedeljo zvečer, s sklepno slovesnostjo na Tehniški univerzi.
Umetniški direktor van Herk je povzel dogajanje na festivalu in izrazil svoje zadovoljstvo nad kvaliteto zborov. Sledil je kratek koncert Bosporskega jazz zbora (Boğaziçi Caz Korosu) z zanimivo koreografijo in izborom pesmi. Po koncertu smo v preddverju dvorane vsi udeleženci še malo poklepetali, izmenjali naslove in nasmehe ter se – polni glasbe – razšli.
V Ljubljano smo se pevke ŽPZ Petrol v ponedeljek zgodaj zjutraj vrnile srečne, da smo v Turčijo ponesle slovensko pesem in imele možnost spoznati njihovo glasbo in čudoviti Carigrad.