Istanbul – V tem največjem turškem mestu so od 17. do 21. novembra 2011 potekali 4. mednarodni istambulski zborovski dnevi (4. Uluslararasi Istanbul Koro Gǘnleri). Organizatorji jih prirejajo, da bi razširili priljubljenost zborovskega petja v Turčiji, saj islamske dežele nimajo tradicije na tem področju.

Letos se je na festival prijavilo 16 turških zborov, dva italijanska, po en švicarski, švedski, poljski, grški in en slovenski: Ženski pevski zbor Petrol.

Pevke ŽPZ Petrol smo se v sredo, 16. novembra, v poznih večernih urah zbrale na Letališču Jožeta Pučnika. Nočni let iz Ljubljane v Istanbul nas je v dveh urah prestavil v drug svet. Organizator je na letališče, imenovano po prvem turškem predsedniku Kemalu Mustafi Atatürku, po nas poslal vodiča Alija in avtobus. Ta nas je neprespane, a polne želje po odkrivanju novega, odpeljal v hotel Taşlik na evropski strani mesta, tik nad Bosporjem. Tu je bivalo več sodelujočih zborov iz tujine (poleg nas še Poljaki, Švedi in Italijani). Hotel stoji blizu istanbulske Tehniške univerze (ITÜ), kjer je bil center festivalskega dogajanja.

Pozno popoldne smo se peš napotile proti Tehniški univerzi, kjer se je po dolgi zamudi v dvorani Mustafa Kemal začela otvoritvena slovesnost festivala. Po govorih organizatorjev, v katerih so med drugim vse udeležence lepo pozdravili in nam zaželeli prijetno bivanje v Istanbulu, je nastopil nizozemski profesor Wim van Herk, letošnji umetniški direktor festivala, in razglasil festival za odprt. Nastopil je čas za petje.

Slišali smo nastope treh zborov: dveh turških in švedskega Västgöta Nations Manskör Korgossarna iz Uppsale. Fantje odlično in odločno pojejo, oblečeni v frake in z majhnimi kravjimi zvonci okrog vratu. Imeli so izredno humoren vezni tekst in nasploh delovali nagajivo navihano. Sledil je nastop turškega zbora Ladies and Gentelmen Istanbul, ki izvaja predvsem glasbo londonskih in broadwayskih mjuziklov. Njihov navdušujoči nastop je bil poln mladostne energije in domiselne koreografije. Po koncu otvoritvene slovesnosti smo se vse zbrani ob prigrizku družili v preddverju dvorane, klepetali in izmenjali prve vtise.

V petek smo se dopoldne posvetile raziskovanju Istanbula, pri čemer seveda nismo izpustile največjih znamenitosti mesta: Hagie Sofie, Modre mošeje, dišavnega ali egiptovskega bazarja, palač Topkapı in Dolmabahçe, vožnje z ladjico po Bosporju, nakupovalne četrti Taksim, osvežitve v hamamu …

Po kosilu smo si malo odpočile, saj smo imele ob 20. uri na Tehniški univerzi svoj prvi nastop. Pred nami so peli Italijani (Coro polifonico Oschirese), nato pa smo Turkom in ostalim poslušalcem predstavile sedem slovenskih pesmi: ljudski Drumlco in Da bi jaz znala, priredbe ljudskih Rezijansko, Lipo ma Marico, Dajte novici na kolač ter priredbi popevk Ne čakaj na maj in Orion. Požele smo lep aplavz, nato pa poslušale še turški zbor Acapella Group 34 Koro. Po koncertu smo poklepetale z gospodom Boštjanom Skalarjem, konzulom za ekonomske zadeve na veleposlaništvu v Turčiji, ki nas je prijazno prišel poslušat.

Hkrati kot koncert, na katerem smo se predstavile pevke ŽPZ Petrol, so potekali festivalski nastopi še na drugih lokacijah v mestu. Žal nam je bilo, da nismo mogle slišati vseh zborov.

Vse dni festivala so ob dopoldnevih potekali seminarji in delavnice, povezane s petjem. Me smo bile prijavljene na tehniko zborovskega petja v dvorani Ilhan Usmabaş na Tehniški univerzi, ki jo je vodil že omenjeni umetniški direktor festivala, Wim van Herk. Delavnica je bila poučna, predavatelj zelo simpatičen.

Nastopile smo tudi v cerkvi Sv. Duha (St. Espirit Church-Harbiye). Cerkev je bila polno zasedena, poslušalci predvsem Turki. Zelo lep ambient in številna publika sta nam dala polet, da smo zapele z vso energijo. V povračilo smo dobile močan aplavz, poleg tega pa so nas pevci turškega zbora iz Ankare prosili celo za note nekaterih odpetih pesmi.

Festival se je končal v nedeljo zvečer, s sklepno slovesnostjo na Tehniški univerzi.

Umetniški direktor van Herk je povzel dogajanje na festivalu in izrazil svoje zadovoljstvo nad kvaliteto zborov. Sledil je kratek koncert Bosporskega jazz zbora (Boğaziçi Caz Korosu) z zanimivo koreografijo in izborom pesmi. Po koncertu smo v preddverju dvorane vsi udeleženci še malo poklepetali, izmenjali naslove in nasmehe ter se – polni glasbe – razšli.

V Ljubljano smo se pevke ŽPZ Petrol v ponedeljek zgodaj zjutraj vrnile srečne, da smo v Turčijo ponesle slovensko pesem in imele možnost spoznati njihovo glasbo in čudoviti Carigrad.

Ženski pevski zbor Petrol je imel 28. oktobra 2010 v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano svoj letni koncert z naslovom Šmentana muha.

Zbor, ki bo v sezoni 2012/13 praznoval 35 let delovanja, že 18. sezono odlično vodi zborovodkinja Željka Ulčnik Remic. Pod njenim vodstvom poje tudi zbor SNG Opera in balet Ljubljana, kar veliko pove o njeni usposobljenosti in strokovnosti.

V zbor se je letos vključilo kar nekaj novih pevk, te so vedno dobrodošle (morda se ojunači še kakšna dama iz Petrola), tako da sedaj šteje 26 članic.

Iz vseh teh grl so na letošnjem koncertu zadonele slovenske umetne pesmi (Bčelar Frana Gerbiča iz obdobja čitalništva, Simonittijeve Kurje gospe, Ježeva Šmentana muha, Jerebova Skledca kave, ki je povezana s Cankarjevo Skodelico kave, Missonova Pomladna), priredbe slovenskih ljudskih (dve rezijski in istrska Dajte novici na kolač) in zborovske priredbe zimzelenih slovenskih popevk (Robežnikov Orion, Privškovi Mini maxi in Vozi me vlak v daljave, Lesjakova Ne čakaj na maj – ki so jo pevke zapele že na več koncertih) ter dve tuji pesmi (Ko se smeješ in Rutterjeva It was a lover na besedilo Williama Shakespeara).

Za bis so izvedle še blagoglasno Drumlco, ki je že kar nekakšen zaščitni znak zbora, saj je ta pesem že večkrat zazvenela kot zadnja.

Vzdušje na koncu koncerta je bilo odlično. Kljub temu da so pevke izvedle koncert po koncu delovnega tedna, so iz veselja do petja vseeno premogle še toliko energije, da so ves program prepele najprej enkrat pred koncertom, na koncertu samem pa še enkrat, in to z veliko vznesenostjo.

Ta pa jim ni preprečila, da ne bi ves čas gledale rok svoje zborovodkinje, ki jih je zanesljivo vodila skozi vse piane in forte, hitra in počasna mesta v pesmih.

Precej dobre volje je na koncert vnesel tudi povezovalec Jure Sešek, ki ga dobro poznamo kot voditelja na Radiu Ognjišče. Besed mu zlepa ne zmanjka in tudi tokrat se je izkazal s svojim žametnim glasom ter iskrivimi in hudomušnimi domislicami, ki so tako poslušalce kot pevke spravljale v smeh ali razmišljanje.

Jure, ki tudi sam poje v vokalni skupini Krila, je že večkrat povezoval koncerte »petrolejk« in težko bi našli bolj prijetnega in primernega voditelja.

Na koncu koncerta, ki ga je na klavirju spremljala Elena Boljubaš, so bili tako zadovoljni vsi: poslušalci (pa ne zato, ker je bilo koncerta že konec – saj je marsikdo v pogovoru po koncertu povedal, da bi kar še poslušal) in pevke. Te so imele že med koncertom dober občutek, največ pa jim je pomenila pohvala njihove zborovodkinje Željke, saj je nikoli ne dobijo brez razloga.

Večer po letnem koncertu so pevke, še vedno polne energije in veselja po dobro opravljenem delu, zaključile z večerjo, ob kateri so lahko poklepetale in si izmenjale mnenja in vtise s koncerta, ki je vsako leto eden od vrhuncev njihove sezone.

Jesen je v zborovstvu navadno začetek nove sezone, čas načrtovanj, čas uglaševanj, čas spoznavanj z novim programom. Za Ženski zbor Petrol pa je bila letošnja jesen (2009/10) vrhunec in obračun dela v preteklem letu. Delo smo si v prejšnji sezoni zastavile tako, da smo se vso jesen pripravljale na premierni koncert slovenskih ljudskih pesmi, poimenovan “S pisanega ganka”, ki smo ga uspešno odpele decembra lani, potem pa vse moči usmerile v priprave na mednarodno tekmovanje v Riminiju v Italiji, od koder smo se nedavno vrnile.

Mednarodno zborovsko tekmovanje v Riminiju, ki je potekalo od 7. do 10. oktobra 2010, že vrsto let privablja najuglednejše zbore z vsega sveta. Letos je tekmovalo 20 zborov, ki so zastopali barve Estonije, Rusije, Ukrajine, Irske, Češke, Finske, Italije, Poljske, Latvije, Madžarske, Makedonije, Kanarskih otokov in Slovenije.

Naš zbor je tekmoval v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji zborov enakih glasov ter s programom ljudskih pesmi. S svojima nastopoma smo si pri strokovno zahtevni mednarodni žiriji prislužile dve srebrni odličji.

Program tekmovanja je bil zelo natrpan in naporen, saj smo v istem dnevu tekmovale v obeh kategorijah, predstavile pa smo se še na zborovski reviji. Dan za tem je bil namenjen ogledu bližnjega San Marina, prijeten zadnji večer pa je prehitro minil v klepetu na ulični ploščadi pred hotelom.

Iskanje sozvočij, s katerim smo se petrolejke trudile zadnje leto, je nagrajeno s srebrom. To nas še dodatno spodbuja, da bomo tudi v naslednji sezoni odkrivale skrivnosti zvenenja.